Spoštovane upokojenke, spoštovani upokojenci, članice in člani Društva upokojencev za Poljansko dolino,
sporočam vam, da zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom in z njim povezanih ukrepov z 8. 11. 2021, se planinski izlet “v manj znano” za 2. ali 9. 12. 2021 in vse druge dejavnosti v društvu do nadaljnjega odpovedo.
O nadaljnjih dejavnosti boste obveščeni.
Hvala za razumevanje in bodite zdravi.
S spoštovanjem,
Vladimir Koračin, predsednik DU
Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske gospod Robert Plavčak je na seji Upravnega odbora Društva upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas, ki je bila v četrtek, 28. oktobra 2021, podelil
Pavlu ČADEŽU in Jožetu NOVAKU
POSEBNI PRIZNANJI
za izredne zasluge pri delovanju v DU za Poljansko dolino Gorenja vas
Prejemnika sta dolgoletna dejavna člana društva. Bila sta njegova predsednika, kjer sta uvajala nove oblike in vsebine, ki povezujejo člane, da je tretje življenjsko obdobje lahko izpolnjeno z dejavnostmi, ki bogatijo in osmišljajo njihovo vsakdanje življenje.
ISKRENE ČESTITKE!
Spoštovane upokojenke, spoštovani upokojenci, članice in člani,
posredujem vam vabilo ambulante Koprivec, Šubic, Lah in Polhek ter Občina Gorenja vas – Poljane na cepljenje proti virusu Covid – 19, ki se bo izvajalo brez predhodne najave oz. naročenja v Zdravstveni postaji Gorenja vas v dneh:
→ 24. november, 1. december, 6. december, 15. december in 22. december
→ med 14. in 16. uro,
→ s cepivom pfizer,
namenjeno osebam starim 12 let in več:
→ s prvim odmerkom,
→ z drugim odmerkom (vsaj 3 tedne od prvega odmerka),
→ s tretjim odmerkom, če je od drugega odmerka kateregakoli predhodnega cepiva
minilo vsaj 6 mesecev (priporočeno predvsem za starejše od 70 let in bolj ogrožene
osebe in tudi druge, ki izrazijo željo po tretjem odmerku).
Spoštovani, cepljenje vam toplo priporočam, saj boste s tem dejanjem v prvi vrsti zaščitili sebe in vaše najbljižje ter v primeru okužbe preprečili hujši potek bolezni. To vam lahko povem iz lastnih izkušenj.
Lep pozdrav in bodite zdravi!
Vladimir Koračin, predsednik DU
Kljub deževnemu vremenu je letošnji izlet V neznano omogočil udeležencem spoznati delček Dolenjske in njenih posebnosti.
Prva postaja je bil Šentrupert in ogled Dežele kozolcev, prvega muzeja na prostem s kozolci. Vanj je prestavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki izvirajo iz Mirnske doline in okolice. Kozolci so večstoletni dosežek poljedelskih in živinorejskih dejavnosti v okolju kmečkih, grajskih in samostanskih kmetijskih posesti. V muzeju je zastopanih šest razvojno dokazanih tipov kozolcev na Slovenskem: trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar).
Zatem smo obiskali Šentjurij na Dolenjskem, rojstni kraj pesnika Toneta Pavčka. V Pavčkovem domu nam je kustosinja predstavila pesnika in njegovo rojstno vas ter spominsko zbirko, v cerkvici sv. Jurija pa občino Mirno Peč in njeno sakralno dediščino.
Kot zadnje smo si v le nekaj kilometrov oddaljeni Mirni Peči, v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ogledali razstavo s pisnim in slikovnim gradivom ter filmi o življenju in delu mirnopeškega rojaka Lojzeta Slaka. Bil je virtuoz na diatonični harmoniki, pisec skladb in besedil ter ustanovitelj in vodja Ansambla Lojzeta Slaka.
Po lepih doživetjih na vseh treh točkah izleta v neznano smo dan sklenili s pogostitvijo v Gostilni Špolar v Mirni Peči in prijetno vožnjo domov.
Besedilo in fotografije: Valentin Bogataj.
Sezono kolesarjenja smo konec septembra zaključili v Goriških Brdih. Tokrat smo s kolesarjenjem pričeli v Ložicah, naselju v občini Kanal ob Soči. Po smaragdni kolesarski poti smo se odpeljali do Solkana, kjer smo si ogledali najdaljšo, 120 dolgo visečo brv za pešce in kolesarje, ki bo povezala kolesarske poti na obeh bregovih Soče.
Ker brv še ni odprta, smo s kolesi zavili čez mejo in iz italijanske Gorice nadaljevali po manj strmi poti v Hum v Goriških Brdih. Prvi daljši postanek smo naredili v Ivovi brunarici v vasi Kojsko in si privoščili kozarček dobre kapljice.
Kolesarjenje smo nadaljevali proti Vrhovljam in se po strmi cesti peljali pod najvišji vrh Goriških Brd, 812 m visoko Korado.
Z grebena nas je do Kanala čakal dolg in na posameznih mestih strm spust v dolino reke Idrije. Cesta je za kolesarjenje res prijetna. Ni veliko prometa, na desno se odpirajo razgledi na Trnovsko planoto, na levo seže pogled na italijanske hribe in Matajur. Čeprav je asfaltirana, je tokrat Pavleta presenetila luknja na cestišču in že je bilo potrebno zamenjati obe zračnici.
Po krajšem postanku smo nadaljevali pot do Ložic, kjer nas je v Ošteriji Ložice že čakalo dobro kosilo.
Foto in zapis: Silvo Pivk
Po letu premora je v organizaciji podjetja Proevent in Mestne zveze upokojencev Ljubljana potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani že 20. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). V dneh od 29.9.– 1.10. 2021 so ga soustvarjala društva upokojencev, dnevni centri, mreže študijskih krožkov, organizacije invalidov in drugi. Rdeča nit strokovnega programa festivala je evropski steber socialnih pravic – Evropa po epidemiji.
V pestrem kulturnem programu so se predstavili pevski zbori, gledališke in folklorne skupine, orkestri, športna in kulturna društva ter druge organizacije.
Kot že nekaj let, se je v kulturnem delu festivala predstavilo tudi Društvo upokojencev za Poljansko dolino. V pevskem delu je zapela skupina Klas ob harmonikarski spremljavi Hijeronima Šubica ter v duetih Minka Markelj, Helena Hren in Ivo Kristan, v skečih Ključ in zvonec ter Korona med nami pa Cilka Bohinc in Helena Hren.
Pripravili so prijeten nastop, ki so mu pozorno prisluhnili številni obiskovalci.
Organizator nastopa: Jožef Čepin.
Besedilo in fotografije: Valentin Bogataj
Po dveh mesecih smo se zopet odpravili na izlet, tokrat v Novo Gorico in njeno okolico. Da nam bo lepo, je narekovalo že lepo jutro, čez dan pa je bilo lepo sončno in kar nekoliko pretoplo.
Na poti v Novo Gorico smo se ustavili v gostilnici Žakelj v Logatcu, kjer sta nas prijazni natakarici hitro postregli s kavico in kapučinom.
Na Trgu Evrope nas je pričakala prijazna vodička Evelin Bizjak. Razdeljeni v tri skupine smo izmenjaje opravili ogled razmejitvenega prostora na trgu med R Slovenijo in Italijo in v prostorih železniške postaje Nova Gorica muzej Kolodvor. Prisluhnili smo opisom zanimivih dogodkov na meji pred, med in po II. svetovni vojni.
Pot nas je nato vodila na Kostanjevico, kjer smo v prostoru cerkve Marijinega oznanjenja prisluhnili vodnici in knjižničarki Mirjam slikovitemu opisu zgodovine dogajanj na Kostanjevici. Pod njenim vodenjem smo si ogledali cerkev, Škrabčevo knjižnico, v kateri poleg prve slovnice slovenskega jezika Adama Bohoriča, napisane leta 1584, hranijo preko 10.000 starinskih knjig, Rožni vrt z vrtnicami iz skupine burbonk in nazadnje grobnico zadnje francoske kraljeve rodbine Burbonov, med njimi zadnjega kralja Karla X.
Po okušanju hrane s priokusom vrtnic v Novi Gorici, smo se odpeljali na 682 m visoko Sveto Goro, romarsko središče in do katerega vodi tudi romarska božja pot. Na gori se nam je ponudil čudoviti razgled na njeno okolico, vse tja do gora, Italije in do morja, Solkana in Nove Gorice. Sledil je ogled bazilike in muzeja v frančiškanskem samostanu.
Po panoramskem ogledu Solkanskega mostu in kosilu v prijetni restavraciji Menažka, smo se polnih vtisov in zadovoljstva vrnili domov.
Besedilo in foto: Vladimir Koračin
Kot vsako leto smo se septembra odpravili na kolesarjenje po slovenski Istri. Iz Bertokov smo se zagnali v breg do Sv. Antona in nadaljevali po razgibani razgledni cesti do Marezig, istrskega naselja na severnem delu Šavrinskega gričevja. Kraj je poznan po Marežanskem uporu, ko so se maja 1921 domačini uprli italijanskim fašistom. Danes si v Marezigah ob čudovitem razgledu na slovensko obalo v prvi vinski fontani lahko privoščimo odlična odprta vina iz lokalnih kleti in vrhunska vina kleti Vinakoper.
Kolesarjenje smo nadaljevali na 362 m visoki Pomjan, ki je svoje ime dobil po nasadih jabolk (pomi), ki so nekoč poraščala okolico današnje vasi. S slemena na vrhu se ponuja krasen razgled na Tržaški zaliv.
Sledil je strm spust mimo vasi Župančiči do ceste v dolini reke Dragonje, ki je v poletnem sušnem obdobju skoraj povsem presahnila. Prvih 6 kilometrov ceste je še makadamske, po prihodu v Dragonjo so bila zato naša kolesa bela, pa tudi kolesarji smo se nabrali prahu. Grlo smo poplaknili s hladnim pivom, v Žusterni pa smo se še okopali v morju, ki je imelo prijetnih 24 °C.
Zapisal in foto: Silvo Pivk
Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske je skupaj z Društvom upokojencev Žerjavčki Trzin pripravila že dvanajsto srečanje gorenjskih literarnih ustvarjalcev upokojencev. Prireditev je potekala v četrtek, 26. avgusta 2021, v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu.
Na razpis pokrajinske zveze se je odzvalo kar 32 avtoric in avtorjev iz šestnajstih društev. Njihova dela so objavljena v ličnem Zborniku izbranih besedil pod naslovom Neizsanjane sanje izgubljajo moč. Pesnica Minka M. Likar, ki se je udeležila vseh srečanj, je vanj zapisala: »Dosti se je v tem času spremenilo, razširilo, izboljšalo, nekateri ustvarjalci so se, žal, poslovili, ´dohiteli´ so nas novi. Nekaj pa nas je iz ´stare šole´ in vsakokrat sem vesela snidenja.«
Srečanja so se udeležile tudi štiri članice, literarne ustvarjalke, DU za Poljansko dolino Gorenja vas: Minka M. Likar (pesmi Potovanje in Do kod mi seže pogled?), Marija Knafelj (narečni pesmi Douga je puot in Sekrjet), Gabrijela Tavčar (skeč Srečanje na vasi) in Marija Markelj (črtica Prižgala se je lučka).
Vsi, na prireditvi prisotni avtorji, so svoja dela tudi recitirali.
Bil je lep kulturni dogodek in prav je bilo, da so tisti upokojenci, ki se posvečajo literarnemu ustvarjanju, prišli do besede in nove spodbude za nadaljnje delo.
Daljši zapis o prireditvi bo objavljen v Kroniki našega društva za leto 2021.
Valentin Bogataj
Foto: Valentin Bogataj in Jožef Pavlič
V avgustu smo se kolesarji odpravili na Apaško polje (dolino) na kolesarjenje ob reki Muri. Ravnina, ki se razprostira na 36 km², na severu omejuje mejna reka Mura, na jugu pa sega do vznožja Slovenskih goric. Iz Zgornjega Konjišča v občini Apače smo se zapeljali do mejnega prehoda Trate v Cmurek, prvo večje avstrijsko mesto na levem bregu Mure. Od tam v smeri avstrijske Radgone vodi lepo urejena in označena kolesarska pot, večinoma ob Muri, mimo številnih majhnih jezer in skozi lepo urejene vasi.
Kolesarili smo mimo številnih polj koruze in buč, ki čakajo, da jih poberejo in iz njih stisnejo bučno olje.
Pot nas je pripeljala do avstrijske Radgone, ki je vse bolj poznana po zdraviliškem turizmu. Nadaljevali smo na slovensko stran do Radencev, kjer smo si privoščili krajši počitek in osvežitev.
Proti Gornji Radgoni smo zapustili ravnice in se s kolesi najprej povzpeli na Kapelski vrh, ki je ena od najbolj priljubljenih izletniških točk v Radgonsko-kapelskih goricah s čudovitim pogledom po vsem Pomurju.
Nekaj spustov in vzponov nas je vodilo do Gornje Radgone, kjer smo se za trenutek ustavili pri sorodnikoma predsednika društva, ki sta nas postregla z rujno kapljico in domačim pecivom.
Pot nas je nato vodila v radgonsko klet, kjer nas je vodič popeljal skozi svet vina in mehurčkov v več kot 160 let stari vinski kleti, imenovani Dom penine. Ogledali smo si pridelavo zlate radgonske penine in poskusili njen mehek in lepo uravnotežena okus.
Ob povratku do Ribiškega doma RD Zgornje Konjišče so bile na poti vidne sledi neurja preteklih dni, kolesa je bilo potrebno na več mestih prenesti preko podrtih dreves.
Po prevoženih 71 km smo si po prihodu na cilj pred kosilom v Turistično rekreacijskem centru ogledali še mogočen ostanek debla starega hrasta, ki je pred 1350 leti zgrmel v reko Muro, naj pa so naleteli šele leta 1999 ob sanaciji opuščenih gramoznic.
Foto in zapis: Silvo Pivk
Društvo upokojencev za Poljansko dolino 