KOLESARJENJE OB MURI

V avgustu smo se kolesarji odpravili na Apaško polje (dolino) na kolesarjenje ob reki Muri. Ravnina, ki se razprostira na 36 km², na severu omejuje mejna reka Mura, na jugu pa sega do vznožja Slovenskih goric. Iz Zgornjega Konjišča v občini Apače smo se zapeljali do mejnega prehoda Trate v Cmurek, prvo večje avstrijsko mesto na levem bregu Mure. Od tam v smeri avstrijske Radgone vodi lepo urejena in označena kolesarska pot, večinoma ob Muri, mimo številnih majhnih jezer in skozi lepo urejene vasi.

Na kolesarski stezi na avstrijski strani

Kolesarili smo mimo številnih polj koruze in buč, ki čakajo, da jih poberejo in iz njih stisnejo bučno olje.

Kolesarke so zavile na polje buč

Pot nas je pripeljala do avstrijske Radgone, ki je vse bolj poznana po zdraviliškem turizmu. Nadaljevali smo na slovensko stran do Radencev, kjer smo si privoščili krajši počitek in osvežitev.

Proti Gornji Radgoni smo zapustili ravnice in se s kolesi najprej povzpeli na Kapelski vrh, ki je ena od najbolj priljubljenih izletniških točk v Radgonsko-kapelskih goricah s čudovitim pogledom po vsem Pomurju.

Na Kapelskem vrhu – vinska fontana

Nekaj spustov in vzponov nas je vodilo do Gornje Radgone, kjer smo se za trenutek ustavili pri sorodnikoma predsednika društva, ki sta nas postregla z rujno kapljico in domačim pecivom.

Pri Maukovih, brez petja ne gre

Pot nas je nato vodila v radgonsko klet, kjer nas je vodič popeljal skozi svet vina in mehurčkov v več kot 160 let stari vinski kleti, imenovani Dom penine. Ogledali smo si pridelavo zlate radgonske penine in poskusili njen mehek in lepo uravnotežena okus.

V vinski kleti – pod slapom

Ob povratku do Ribiškega doma RD Zgornje Konjišče so bile na poti vidne sledi neurja preteklih dni, kolesa je bilo potrebno na več mestih prenesti preko podrtih dreves.

Posledice neurja

Po prevoženih 71 km smo si po prihodu na cilj pred kosilom v Turistično rekreacijskem centru ogledali še mogočen ostanek debla starega hrasta, ki je pred 1350 leti zgrmel v reko Muro, naj pa so naleteli šele leta 1999 ob sanaciji opuščenih gramoznic.

Ob mogočnem hrastu, ob zrušitvi v vodo premera 1,50 m in višine okrog 30 m

Foto in zapis: Silvo Pivk

This entry was posted in Obvestila. Bookmark the permalink.